Embalažna uredba

Koncept razširjene odgovornosti proizvajalcev se v praksi najpogosteje izvaja s prenosom obveznosti na skupne sheme, ki potem v proizvajalčevem imenu zagotavljajo ustrezno ravnanje s proizvodi, ko jih potrošnik enkrat odvrže. V večini primerov je namreč praktično nemogoče, da bi proizvajalci, ki dajejo na trg izdelke, za katere velja proizvajalčeva podaljšana odgovornost, sami zagotavljali ustrezno ravnanje s proizvodom v fazi, ko ga potrošnik enkrat zavrže.

Za ta namen lahko svojo obveznost proizvajalec prenese na družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki v imenu in na račun proizvajalca na trgu pobere odpadno embalažo, ki je nastala kot posledica dajanja embaliranega blaga na trg s strani tega proizvajalca ter za njo zagotovi ustrezno ravnanje.

Podjetje je dolžno opraviti evidenčni vpis v evidence proizvajalcev na portalu Agencije RS za okolje ter vzpostaviti in voditi evidenco embalaže, ki jo daje na trg. Podjetje je dolžno zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, kar izvede z vključitvijo v DROE. Slednji je dolžno kvartalno poročati in plačevati embalažnino.

Obveznosti tega podjetja se v ničemer ne razlikujejo od obveznosti ostalih podjetij, ki dajejo embalažo na trg. Podjetje je svoje dejavnosti dolžno registrirati na portalu Agencije RS za okolje ter vzpostaviti in voditi evidenco embalaže, ki jo daje na trg.

Podjetje je dolžno zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, kar izvede z vključitvijo v DROE. Slednji je dolžno kvartalno poročati in plačevati embalažnino.

Skladno z Uredbo, so podjetja, ki dajejo embalažo na trg RS, zavezana k zagotavljanju ustreznega ravnanja z odpadno embalažo. Sem spadajo vse pravne osebe in podjetniki posamezniki, ki z opravljanjem svoje dejavnosti dajejo prvič na trg RS na vsaj enega izmed naslednjih načinov, navedenih v nadaljevanju.

• Embaliranje/pakiranje: Podjetje embalira izdelke v Sloveniji oziroma jih pod njegovo blagovno znamko embalira drugo podjetje ter te embalirane izdelke proda v Sloveniji ali jih samo uporabi.

Primer: Podjetje je proizvajalec čokolade. Čokolado pod svojo znamko embalira v alu folijo in ovitek iz papirja. S prodajo čokolade na slovenskem trgu je zavezanec skladno z uredbo. Čokolado embalira tudi pod blagovno znamko drugega trgovskega podjetja in ne pod svojo blagovno znamko. Za to embalažo je zavezanec skladno z uredbo podjetje, ki je lastnik blagovne znamke.

• Uvoz oz. pridobivanje embaliranega blaga: Podjetje iz tujine (EU ali tretje države) pridobiva embalirano blago, ki ga proda naprej na slovenski trg oz. ga uporabi samo kot končni uporabnik.

Primer: Podjetje v tujini nabavlja že embalirane čokolade. Čokolade uvozi/vnese na trg RS in jih v Sloveniji proda. S prodajo čokolade na slovenskem trgu je zavezanec skladno z uredbo.

• Uvoz oz. pridobivanje (t. i. servisne) embalaže: Podjetje iz tujine (EU ali tretje države) pridobiva embalažo, ki je namenjena za polnjenje na prodajnem mestu in jo prodaja na slovenskem trgu.

Primer: Podjetje v tujini nabavlja embalažo, ki je namenjena za polnjenje na prodajnem mestu – škatle za pice, lončke za kavo za s sabo, papirnate vrečke za kruh, škatle za hrano za s sabo, ki jih bo prodajalo gostincem, trgovinam ipd. v Sloveniji. Podjetje je za to embalažo zavezanec skladno z uredbo.

• Proizvodnja (t. i. servisne) embalaže: Podjetje je proizvajalec embalaže, ki je namenjena za polnjenje na prodajnem mestu in se bo prodajala na slovenskem trgu.

Primer: Podjetje proizvaja škatle za pice, lončke za kavo za s sabo, papirnate vrečke za kruh, škatle za hrano za s sabo, ki jih bo prodajalo gostincem, trgovinam ipd. v Sloveniji. Podjetje je za to embalažo zavezanec skladno z uredbo.

• Predlog nove uredbe pa uvaja tudi obveznost za tuja podjetja, ki iz države članice ali tretje države prodajajo embalirano blago neposredno končnemu uporabniku preko sredstev za komuniciranje na daljavo.

Podjetja, ki dajejo na trg RS embalažo na vsaj enega izmed naštetih načinov, so že danes zavezana najmanj k vodenju evidenc o navedeni embalaži ter prijavi dejavnosti v zvezi s tem Agenciji RS za okolje (ARSO). Podjetja, ki presegajo količino 15 ton embalaže, dane na trg RS, pa so za odpadno embalažo dolžna zagotavljati ravnanje ter o tem poročati in plačevati okoljsko dajatev Finančni upravi RS.
Nova uredba pa obveznost širi na vsa podjetja, saj ukinja mejo 15 ton. Tako bodo v primeru veljavnosti nove uredbe vsa podjetja zavezana izpolnjevati obveznost ravnanja z odpadno embalažo.

Za sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To pomeni, da je podjetje, ki daje prvič na trg Republike Slovenije embalažo, skupaj z embaliranimi produkti, dolžno zagotoviti tudi ravnanje s to embalažo kasneje, torej ko bo le-ta postala odpadna embalaža.

Po novi uredbi so tako vsa podjetja, ki dajo embalažo na trg RS, ne glede na količino, dolžna poskrbeti za njo. Za vso embalažo, ki jo da podjetje na trg, je dolžno voditi evidenco in sicer ločeno po materialih ter točnih količinah. Pri vzpostaviti evidence so podjetjem velikokrat v pomoč njihovi dobavitelji, ki imajo podatke o teži in vrsti embalaže, v katero je embalirano njihovo blago. V nasprotnem primeru pa je podjetje v začetni fazi vzpostavljanja evidenc primorano samo embalažo stehtati in jo ustrezno evidentirati.

Najlažje za vaše podjetje je, da se vključite in sklenete pogodbo z Družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Embalažna shema Surovine za vas uredi vse obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. Štirikrat letno (za vsako preteklo tromesečje oz. kvartal) oddate poročila o embalaži, ki ste jo dali na trg RS. Za vas smo pripravili enostavno aplikacijo, v katero vpišete vse podatke, avtomatsko generiramo pogodbo in dobite račun.

Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago (surovino ali izdelke) obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

Kako delimo embalažo?
To so:

• izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih v nadaljnjih postopkih (npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža, uporabljena za namene iz prejšnjega odstavka,
• nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz točke a), in pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in označevanje blaga, in
• predmeti, ki ustrezajo merilom iz priloge 1 aktualne uredbe.

Po svoji vlogi je lahko embalaža primarna ali prodajna, sekundarna ali skupinska ter terciarna ali transportna.

• Primarna ali prodajna embalaža je tista embalaža, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto blaga, namenjeno končnemu uporabniku na prodajnem mestu. Njen namen je, da blago varuje pred poškodbami in onesnaženjem.

Primer: plastenka, v kateri je voda; tetrapak, v katerem je mleko; steklenica piva.

• Sekundarna ali skupinska embalaža je embalaža, ki obdaja ali drži skupaj več osnovnih prodajnih enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga. Skupinska embalaža se lahko odstrani s proizvoda, ne da bi to vplivalo na njegove lastnosti.

Primer: folija, ki ovija več plastenk vode; kartonska škatla, v kateri je pakirano mleko; zaboj s pivom.

• Terciarna ali transportna embalaža je embalaža, katere namen je, da obdaja ali drži skupaj več osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži, olajša ravnanje z blagom in njegov prevoz ter ga varuje pred poškodbami na poti od embalerja oziroma pridobitelja embaliranega blaga do distributerja ali trgovca ali od distributerja ali trgovca do končnega uporabnika.

Primer: lesena paleta; folija, ki ovija embalirano blago, naloženo na paleto.

Vsaka pravna oseba oz. samostojni podjetnik, ki daje embalažo na trg RS, se je v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti dolžen registrirati pri Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Za vso embalažo, ki jo da podjetje na trg, je dolžno voditi evidenco in sicer ločeno po materialih ter točnih količinah. Pri vzpostaviti evidence so podjetjem velikokrat v pomoč njihovi dobavitelji, ki imajo podatke o teži in vrsti embalaže, v katero je embalirano njihovo blago. V nasprotnem primeru pa bo podjetje v začetni fazi vzpostavljanja evidenc primorano embalažo stehtati in jo ustrezno evidentirati.

Ravnanje z vso embalažo, ki jo podjetje daje na trg, lahko podjetje s sklenitvijo pogodbe prenese na DROE. Štirikrat letno je dolžno količine embalaže, dane na trg, poročati DROE in plačati embalažnino. Ostalih obveznosti iz tega naslova podjetje nima, saj ves preostali del zanj opravi DROE.

Kadar imajo podjetja večjo količino embalaže dane na trg, t. j. vsaj 15 ton na letni ravni, embalažo iz PVC ali plastične nosilne vrečke, so dolžna kvartalno poročati tudi Finančni upravi RS ter plačati okoljsko dajatev. Za navedeno lahko pooblastijo tudi DROE, ki to opravi v njihovem imenu in na njihov račun.

Ne, za tujino Izjava o vključenosti v DROE ni potrebna.

Izjavo o vključenosti v DROE mora imeti samo tisti, ki daje prvi na trg.

Izjava o vključenosti v DROE mora biti napisana na računu ali dobavnici.

Nova Uredba je stopila v veljavo 24. aprila 2021.

Vsako podjetje, ki ga Uredba zavezuje, mora biti vpisano v evidenco proizvajalcev (pri Ministrstvu za okolje in prostor)

Povezava za registracijo: https://gea.arso.gov.si/embalaza/javno/prijavajavno.xhtml

Za vso embalažo, ki jo da podjetje na trg v RS, je dolžno samo voditi evidence in sicer ločeno po materialih ter točnih količinah.

Proizvajalec mora voditi evidence za vsako koledarsko leto posebej.

Evidenca vsebuje podatke o masi embalaže, dane na trg v RS, ločeno po teh embalažnih materialih:

• papir in karton,
• plastika,
• les,
• železo in jeklo,
• aluminij,
• steklo in
• drugo (ločeno po vrsti embalažnega materiala, npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora).

Proizvajalec mora na podlagi zgoraj opisane evidence te podatke sporočiti DROE s katero ima sklenjeno pogodbo.

Če se ne spoštuje zakonskih zahtev, ki jih predpisuje uredba so predvidene sankcije. Kazni gibljejo od 1.200 do 4.000 €.
Vsi, ki bodo z nami sklenili pogodbo na spletni aplikaciji, bodo dobili avtomatski odgovor:

Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje.
Obveščamo vas, ste s podpisom pogodbe prenesli obveznosti poročanja na našo Družbo.
Hkrati Vas obveščamo, da morate zavezanci, vse svoje kupce s pisno izjavo na računih ali dobavnicah ob dobavi embaliranega blaga ali servisne embalaže obveščati o sklenitvi pogodbe z DROE na način:

Izjavljamo, da smo obveznosti iz naslova ravnanja z odpadno embalažo prenesli na družbo za ravnanje z odpadno embalažo Surovina d.o.o..

Izjavo na računih/dobavnicah morate imeti v 30 dneh od uveljavitve uredbe.

9. KAZENSKE DOLOČBE 51. člen (prekrški)
(1) Z globo 4.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec, če: 1. ne sporoči:
7. o sklenitvi pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo ne obvešča vseh svojih kupcev ali jih ne obvešča na predpisani način (drugi odstavek 30. člena).

Uredba je začela veljati 11. februarja 2025.

Njena splošna uporaba se začne 12. avgusta 2026, ko se bodo njene določbe začele neposredno uporabljati v vseh državah članicah Evropske unije. Od tega datuma se bodo določbe uredbe neposredno uporabljale v vseh državah članicah Evropske unije, vključno z Republiko Slovenijo.

Uredba na številnih področjih predvideva sprejetje dodatnih izvedbenih in delegiranih aktov Evropske komisije ter uskladitev nacionalne zakonodaje, ki bodo podrobneje določili način izvajanja posameznih obveznosti. Prav tako bo morala Republika Slovenija prilagoditi nekatere nacionalne predpise, ki urejajo sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti, poročanje, nadzor in druge izvedbene postopke.

Zato se ne pričakuje, da bi 12. avgust 2026 za zavezance pomenil takojšnjo spremembo vseh obstoječih postopkov in obveznosti. Večina praktičnih sprememb bo uvedena postopno, skladno s sprejetjem izvedbenih pravil Evropske unije in spremembami nacionalne zakonodaje.

DROE bo svoje člane o vseh pomembnih novostih, novih obveznostih in rokih pravočasno obveščal.

Ne. PPWR se uporablja neposredno v vseh državah članicah EU, vendar številna vprašanja še vedno urejajo nacionalni predpisi. Republika Slovenija bo morala postopoma prilagoditi ZVO-2 in podzakonske predpise zahtevam PPWR.

Da. Čeprav se številne zahteve začnejo uporabljati postopoma, priporočamo, da proizvajalci že danes preverijo:

• sestavo embalaže,
• možnost recikliranja,
• uporabo recikliranih materialov,
• prisotnost potencialno problematičnih snovi,
• možnosti zmanjšanja količine embalaže.

Zgodnja priprava lahko bistveno zmanjša stroške kasnejšega prilagajanja.

Ne.

Za zavezance, ki so že vključeni v sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti (PRO), trenutno ni predvidena ponovna vključitev zaradi samega sprejetja uredbe.

Obstoječe obveznosti ostajajo v veljavi, morebitne spremembe postopkov pa bodo odvisne od prihodnjih sprememb slovenske zakonodaje in izvedbenih pravil.

Trenutno ne.

Do začetka uporabe uredbe in sprejetja morebitnih sprememb nacionalne zakonodaje zavezanci še naprej poročajo na način, določen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

V prihodnjih letih se pričakuje postopna uvedba dodatnih podatkovnih zahtev in sprememb poročanja, predvsem na področju sestave embalaže, reciklabilnosti in sledljivosti podatkov.

Razširjena proizvajalčeva odgovornost pomeni, da proizvajalci, pridobitelji in drugi zavezanci financirajo in organizirajo ravnanje z odpadno embalažo, ki nastane po uporabi njihovih proizvodov.

Namen sistema je zagotoviti zbiranje, predelavo in recikliranje odpadne embalaže ter doseganje okoljskih ciljev, določenih z zakonodajo.

PPWR krepi načelo razširjene proizvajalčeve odgovornosti, po katerem proizvajalci preko sistema PRO financirajo stroške ravnanja z odpadno embalažo. Obseg stroškov, ki jih bodo morali proizvajalci kriti v Sloveniji, bo podrobneje določen z nacionalnimi predpisi in načinom prenove sistema PRO. V prihodnjosti je pričakovati sprejetje izvedbenih pravil in uskladitev slovenske zakonodaje.

Trenutno spremembe embalažnin zaradi same uveljavitve PPWR še niso določene.

Na višino embalažnin bodo lahko v prihodnje vplivale spremembe zakonodaje, način financiranja sistema PRO ter zahteve glede reciklabilnosti in trajnostnih lastnosti embalaže.

O morebitnih spremembah bodo zavezanci pravočasno obveščeni.

Za večino zavezancev takojšnje spremembe niso potrebne.

Velja pa od dne 12. 08. 2026 omejitev uporabe PFAS in drugih nevarnih snovi v embalaži za stik z živili nad določenimi mejnimi vrednostmi.

V prihodnjih letih pa bodo postopno uvedene dodatne zahteve glede reciklabilnosti, zmanjševanja količine embalaže, označevanja in uporabe določenih materialov.

Priporočamo, da podjetja pri razvoju novih embalažnih rešitev že danes upoštevajo načela krožnega gospodarstva in reciklabilnosti.

Aktualne informacije bodo objavljene:

• na spletni strani DROE,
• na spletnih straneh pristojnih državnih organov,
• v uradnih objavah Evropske komisije.

DROE bo svoje člane o pomembnih spremembah in novih obveznostih sproti obveščal.

Povzetek

Za DROE je sicer posebej pomembno, da so številne določbe o:

• reciklabilnosti,
• razredih reciklabilnosti,
• reciklirani vsebnosti,
• označevanju,
• metodologijah poročanja,

odvisne prav od prihodnjih aktov Komisije, zato danes za del zahtev, dejanskega končnega datuma še ni mogoče natančno določiti.

Cilj Uredbe je zmanjšanje količine odpadkov, kvarjenje in vpliv embalaže na okolje skozi celoten življenjski cikel. Hkrati želi na ta način omejiti uporabo primarnih surovin in spodbuditi prehod v bolj trajnostno, krožno ter poenotenje pravil na ravni EU.

Uredba postopoma uvaja tudi obvezne cilje ponovne uporabe za določene vrste transportne, skupinske in prodajne embalaže.

Nova pravila veljajo za vso embalažo, ne glede na material. Po oceni Komisije bo to privedlo do splošnega zmanjšanja odpadkov v EU za približno -37 % v primerjavi s scenarijem brez zakonodajnih sprememb.

Uredba uvaja tudi cilje zmanjšanja nastajanja embalažnih odpadkov na ravni držav članic:

• do leta 2030: najmanj 5 %
• do leta 2035: najmanj 10 %
• do leta 2040: najmanj 15 %

glede na količine embalažnih odpadkov iz leta 2018.

Glavni roki in spremembe po Uredbi (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) za proizvajalce izdelkov v embalažiPomembno opozorilo

Čeprav se Uredba (EU) 2025/40 začne uporabljati 12. avgusta 2026, številne tehnične zahteve in način njihovega izvajanja še niso dokončno določeni. Evropska komisija mora sprejeti več izvedbenih in delegiranih aktov, Republika Slovenija pa bo morala ustrezno prilagoditi nacionalno zakonodajo.

Pričakuje se, da bodo številne praktične spremembe za zavezance uvedene postopno v obdobju od leta 2026 do leta 2030.